 |
RAZSTAVA: UNIKATNO/ROČNO/SLOVENSKO/DOMAČE 19.7.2025 – 22.8.2025 Razstava in predstavitev del različnih slovenskih ustvarjalcev in izdelovalcev unikatnih, izdelkov in predmetov, s poudarkom na naravnih in recikliranih materialih.Otvoritev razstave 19.7.2025 ob 19.00h Galerija Salsaverde Izola Tekom razstave bo v galeriji tudi na ogled odprti atelje MIHE ERIČA in potekale bodo delavnice v okviru projekta ‘UMETNOST IN KULTURA DOSTOPNA ZA VSE’. Delavice so namenjene ranljivim skupinam, nastali izdelki tekom projekta bodo razstavljeni v galeriji Salsaverde. |
 Miha Erič rad prizna, da ga navdušuje narava s svojimi slikovitimi krajinskimi predeli in da mu pogledi na arhitekturne ostanke v obliki ruševin vzbujajo razmišljanje o minljivosti. Ob vsem tem vizualnem bogastvu se mu kar sama po sebi spontano odpirajo nova likovna videnja in »uprizoritve«. Rad se zasanja med opazovanjem po nebu plavajočih oblakov, navdušuje in hkrati izziva ga poigravanje svetlobe, ki prodira skozi goste krošnje dreves, in ko se mu v glavi nenadoma porodi nov motiv, ga takoj skicira in že ima pripravljeno predlogo za naslednjo grafično podobo.Zagotovo v njej odigra eno najpomembnejših vlog nenavadna svetloba, ki prodira skozi pokrajino in oblike v njej ter že sama po sebi ustvarja svojevrstno dramatično razpoloženje. Ob Eričevih grafikah me spreletava občutek, da se vse dogaja nekje na prehodu iz dneva v noč ali obratno – iz nočne tišine v bučen nastop dneva. Grafični ustvarjalec premišljeno gradi vsak motiv zase, največkrat v enem samem neprekinjenem loku. Osnovno površino matrice, iz katere z dleti izreže prvine motiva, prevleče s črno barvo tako, da pri izrezovanju motiva sproti nadzira gradnjo svetlihpredelov kasnejšega grafičnega odtisa. Z dleti torej »brska« po teh temnih globinah in iz njih lušči vse tisto, kar je v pokrajini s svojimi žarki zarisala svetloba. Izza oblakov, ki drvijo v neznano, se v prostor poganjajo odločni žarki, ki izrisujejo podobe Eričevega notranjega in zunanjega motivnega sveta. Vse se dogaja v enem samem dramatičnem loku, ki motiviki podarja potrebno napetost. Nič čudnega ni, če nenadoma naletimo na grozljive prizore s »konca« sveta. Miha Erič pravi, da ga strah pred neznanim v svetu navdihuje in hkrati spodbuja k likovnemu izpovedovanju. Kakor je zanj vsebinski svet »plod« njegovih sanj, tako je formalni jezik njegove grafične umetnosti izpeljan iz reda natančnih rezov, s katerimi v temini odkriva svetle podobe sveta in njegove številne obraze. Nenavaden razpon Eričevih tem nam da misliti, da avtor izjemno tankočutno razkriva tako svoje zavestno kot tudi podzavestno motivno bogastvo. Ni nenavadno, da ga zanima stara kmečka arhitektura in njene etnološke posebnosti; ni nenavadno, da v njegov konkretni svet priletijo vesoljska plovila; in ni nemogoče, da med krili orjaškega hrošča zraste bizarno mesto.Erič je fantast, ki premaguje ovire med znanim in neznanim ter svoja nenavadna videnja z izjemno osebno obarvano grafično govorico pred nas postavlja z namenom, da bi v njih odkrivali njegova na »skrivaj vložena« likovna sporočila. Iztok Premrov  |
0 Comments